Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
japónski — a o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Japonce ali Japonsko: japonski jezik; japonska industrija / japonska moda / poljud. japonska goba rumenkasta zdrizasta snov, ki jo sestavljajo bakterije in glive kvasovke, strok. kombuša ◊ papir. japonski (svileni) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Ivan Grohar — Sejalec (Sembrador), óleo de 1907. Ivan Grohar fue un pintor impresionista esloveno. Nació el 15 de junio de 1867 en Spodnja Sorica, que está situada en el noroeste de Eslovenia. Al quedarse huérfano no tuvo la oportunidad de desarrollar su… … Wikipedia Español
evrópski — a o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Evropejce ali Evropo: evropski jeziki, narodi; evropske države, literature / evropska civilizacija, kultura; evropska družbena problematika / publ. ta arheološka zbirka je tudi v evropskem merilu med najbogatejšimi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kóji — a e zaim. (ọ̑) zastar. kateri, ki: macesen, pod kojim stojimo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
macêsnov — a o prid. (é) nanašajoč se na macesen: macesnov les / macesnov gozd / macesnova tla v koči / macesnova goba ♦ bot. macesnov goban užitna goba z zlato rumenim klobukom, rastoča pod macesni, Suillus grevillei … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mecêsen — sna m (é) nar. macesen: posekati mecesen; star mecesen / pog. pohištvo iz mecesna macesnovega lesa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prekláti — kóljem dov., prekôlji prekoljíte (á ọ) 1. s klanjem razdeliti na dva dela: preklati deblo; udaril je s sekiro in deska se je preklala / preklati poleno na dvoje 2. narediti podolgovato odprtino, zarezo v kaj: strela je preklala drevo; brezoseb.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prelomíti — lómim dov. (ȋ ọ) 1. z lomljenjem razdeliti na dva dela: prelomiti vejo / prelomiti po sredi / prelomiti palico na dvoje 2. nav. ekspr. ne izpolniti tega, kar je bilo dogovorjeno, obljubljeno, rečeno: prelomila je besedo, obljubo, prisego /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rúšje — a s (ū) 1. grmičast bor, ki raste v višjih legah: krivenčasto rušje; macesen in rušje 2. drevje, grmovje rušja: težko je hodil skozi rušje; skriti se v rušju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tréščiti — im dov. (é ẹ̑) 1. brezoseb. povzročiti močen pok ob razelektritvi ozračja: nekajkrat je treščilo in usula se je toča; v bližini je silovito treščilo; zagrmelo je in treščilo // zaradi visoke napetosti ob razelektritvi ozračja preskočiti s telesa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
