- beloglàv
- in belogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima belo glavo: mlada beloglava mačka / beloglav deček svetlolas; beloglav starec sivolas ♦ zool. beloglavi jastreb
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.