- lúščenje
- -a s (ú) glagolnik od luščiti: luščenje fižola / luščenje ječmena, prosa / luščenje barve, ometa; luščenje kože / hlod za luščenje; stroj za luščenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
lúščenje
Look at other dictionaries:
luščílec — lca [u̯c in lc] m (ȋ) 1. delavec, ki dela pri stroju za luščenje: luščilec riža / luščilec furnirja 2. agr. luščilnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
luščílen — lna o prid. (ȋ) nanašajoč se na luščenje: luščilna priprava ◊ les. luščilni stroj stroj za izdelovanje furnirja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
luščílnica — e ž (ȋ) 1. obrat za luščenje semen: luščilnica riža / luščilnica za gozdno semenje 2. agr. luščilnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
luščílnik — a m (ȋ) agr. stroj ali priprava za luščenje: dati, stresti riž v luščilnik / luščilnik deteljnega semena; luščilnik za koruzo robkalnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rižárna — e ž (ȃ) podjetje, obrat za luščenje, obdelavo riža: delavec v rižarni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
seménje — a s (ẹ̑) več semen, semena: semenje kali; odstraniti papriki semenje; luščenje semenja; razmnoževanje rastlin s semenjem / bučno, žitno semenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
