- lopátiti
- -im nedov. (á ȃ) knjiž. z lopato rezati in obračati zemljo: spomladi je lopatil in sadil / lopatiti gredice
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
lopátati — am nedov. (ȃ) redko 1. metati z lopato: ves dan je lopatal in vozil pesek 2. knjiž. z lopato rezati in obračati zemljo; lopatiti: globoko lopatati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lopátenje — a s (á) glagolnik od lopatiti: lopatenje ga je utrudilo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
štíhati — am nedov. (í) pog. z lopato rezati in obračati zemljo: vse popoldne je štihal na vrtu; štihati in grabiti; prim. lopatiti … Slovar slovenskega knjižnega jezika