- lônčen
- -čna -o prid. (ȏ) ki se goji v cvetličnem loncu: uvoziti lončne azaleje; vrtne in lončne rastline
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
lônčen
Look at other dictionaries:
lončén — a o prid. (ẹ̑) ki je iz (žgane) gline: lončena pipa, piščalka; lončena posoda, skleda / lončena peč ♦ etn. lončeni bas ljudsko glasbilo v obliki glinastega lonca, ki ima čez odprtino napet svinjski mehur … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Ans — Infobox Belgium Municipality name=ANS picture= picture width=260px picture map Liège arms=Héraldique Ville BE Ans.svg region=BE REG WAL community=BE FR province=BE PROV LG arrondissement=Liège nis=62003 pyramid date=01/01/2006 0 19=22.24 20 64=58 … Wikipedia
črép — a m (ẹ̑) 1. nar. vzhodno gladka, na enem koncu zaokrožena strešna opeka; bobrovec: toča je razbila več črepov / streha je pokrita s črepom 2. nar. lončen lonec: zatem smo zaslišali, kako je začela prestavljati v kuhinji črepe (I. Potrč) 3. redko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
črépnja — e ž (ẹ̑) etn. lončen pokrov, pod katerim se peče kruh … Slovar slovenskega knjižnega jezika
módel — dla [ǝu̯] m (ọ̑) posoda za pečenje kruha, potice, zlasti lončena: namazati model; kruh, potico vzeti, zvrniti iz modla; dati testo v model; lončen, ornamentiran, rebrast model; model za potico … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pútra — e ž (ȗ) nar. vzhodno lončen vrč z ozkim vratom, zlasti za vodo, vino: napolniti putro … Slovar slovenskega knjižnega jezika
répnik — a m (ẹ̑) 1. njiva, na kateri raste repa: hoditi po repniku; repnik in zelnik 2. nar. repno listje, repno perje: sušiti repnik 3. nar. vzhodno večji lončen, z žico povezan lonec za kuhanje svinjske krme: postaviti repnik v peč 4. zool. majhna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vŕč — a m (ȓ) 1. trebušasta posoda z ročajem, navadno ožjim grlom in dulcem, zlasti za nalivanje: napolniti vrč z vodo; glinast, lončen, steklen vrč / vrč za vino ∙ knjiž. vrč hodi toliko časa po vodo, dokler se ne razbije človek toliko časa počne kaj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vŕček — čka m (ȓ) manjšalnica od vrč: natočiti v vrček; lončen, steklen vrček; pisano poslikani vrčki; prazen vrček / vrček za pivo / spiti vrček piva … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zemljàt — áta o prid. (ȁ ā) 1. ki ima veliko zemlje, prsti: pokrajina je prehajala v zemljata polja 2. nar. zahodno lončen: zemljata skleda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
