locja — ż I, DCMs. locjacji 1. blm mors. «dział nauki o żegludze zajmujący się opisem wód i wybrzeży z punktu widzenia potrzeb żeglugi, w zależności od pory roku i stanu pogody» Studiować locję. 2. lm D. locjacji (locjacyj) mors. «pomocniczy podręcznik… … Słownik języka polskiego
bíčje — a s (ȋ) skupina rastlin bičkov: raca se je skrila v bičju / pred njim se je razprostiralo bičje in ločje z bički porasel svet // stebla bičkov: z bičjem opletene steklenice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cmúdje — a s (ȗ) nar. ločje, loček: Na hribih raste praprot, na močvirju pa šerje in cmudje (M. Kranjec) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lóč — a m (ọ̑) star. ločje, loček: tam rasteta le biček in loč … Slovar slovenskega knjižnega jezika
palúd — a m (ȗ) nar. 1. zahodno bičje, ločje: žabe so se oglašale v paludu 2. naplavljeni drobir: na bregu je bilo polno paluda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šerjè — à s (ȅ ȁ) nar. ločje: Na hribih raste praprot, na močvirju pa šerje in cmudje (M. Kranjec) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trstíkovje — a s (í) več trstik, trstike: trstikovje šumi v vetru / v trstikovju se oglašajo škorci / ob jezeru se razprostira trstikovje in ločje s trstikami porasel svet // odrezana, odlomljena stebla trstik: s trstikovjem krite strehe … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tŕstje — a s (r̄) več trstov, trsti: s trstjem obrasel ribnik / tam se razprostira ločje in trstje s trsti porasel svet // odrezana, odlomljena stebla trstov: streha iz trstja … Slovar slovenskega knjižnega jezika