- ločítven
- -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ločitev (zakona): ločitveni razlog / ločitveni postopek; ločitvena razprava; vložiti ločitveno tožbo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
razporóčen — čna o prid. (ọ̑) star. razvezen, ločitven: razporočna obravnava … Slovar slovenskega knjižnega jezika