- ljudomŕzen
- -zna -o prid. (r̄) knjiž. ki ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: biti ljudomrzen samotar
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
mizantrópski — a o prid. (ọ̑) knjiž., redko ki ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe, ljudomrzen: postal je mizantropski in samotarski … Slovar slovenskega knjižnega jezika