Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ábota — e ž (á) raba peša nespamet, neumnost: takšna ljubosumnost je največja abota; človeška neumnost in abota / pooseb. abota abotna! … Slovar slovenskega knjižnega jezika
glódati — am tudi glójem, tudi glôdati am nedov., glódaj glódajte tudi glóji glójite tudi glôdaj glôdajte tudi glodájte; tudi glodála (ọ; ó) 1. z zobmi odlamljati v majhnih kosih: pes je ves čas glodal kost; miš gloda korenine; glodal je staro, suho… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grísti — grízem nedov. (í) 1. drobiti z zobmi: gristi bonbone, meso, orehe; nič ne grize, kar celo požira; težko grize, ker ima slabe zobe // zasajati zobe v kaj, zlasti v zadregi, jezi: premišljal je, kaj bi napisal, in grizel svinčnik; grizel si je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
láva — 1 e ž (ā) 1. žareča tekoča snov iz zemeljske notranjosti, ki predre zemeljsko skorjo in se razlije po površju: lava teče po pobočju; ognjenik bruha lavo; ljubosumnost je bruhnila na dan kakor lava; divja množica se vali kakor lava / strjena lava… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ljubosúmen — mna o prid. (ú ȗ) 1. ki čuti bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe: ljubosumen mož; njegova žena je zelo ljubosumna; bolestno ljubosumen / mož je bil ljubosumen na soseda čutil je bojazen, da bi mu sosed odvzel ljubezen,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ljubosúmnja — e ž (ū) zastar. ljubosumnost, ljubosumje: njegova jeza izvira iz ljubosumnje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
masohístičen — in mazohístičen čna o prid. (í) nanašajoč se na masohizem: masohističen užitek; masohistično nagnjenje / masohistična ljubosumnost masohístično in mazohístično prisl.: masohistično poglabljati svojo bolečino … Slovar slovenskega knjižnega jezika
materínji — a e prid. (ȋ) star. materinski, materen: materinja ljubosumnost ♦ biol. materinja celica materinska celica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
napotíti — in napótiti im, tudi napotíti ím tudi napótiti im dov., napóti; napótil (ȋ ọ; ȋ í; ọ̑) 1. pokazati pot, smer: napotili so ga proti severu; kažipot jih je napotil na grad; napotiti na glavno cesto 2. dati komu v določenih okoliščinah pojasnilo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèumésten — tna o prid. (ȅ ẹ ȅ ẹ̄) neprimeren: neumestna pripomba, šala; njegovo vprašanje je bilo v tistem razpoloženju zelo neumestno / njegova ljubosumnost je bila neumestna neupravičena … Slovar slovenskega knjižnega jezika
