- listnják
- tudi lístnjak -a m (á; ȋ) prostor, stavba za listje: berač je prespal v listnjaku; prazen listnjak
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
lístnica — e ž (ȋ) 1. knjižici podobna priprava za nošenje bankovcev, dokumentov: iz prsnega žepa je potegnil listnico in odštel deset stotakov; vzeti sinovo fotografijo iz listnice; spraviti vizitko v listnico; ekspr. v rokah je držal debelo listnico zelo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lístnik — a m (ȋ) 1. gozd, v katerem se grabi listje: ko bo goščava očiščena, bo postala dober listnik 2. nar. koš za listje: basala je listnik, a se ji je listje sproti sesipalo (F. Bevk) 3. redko listnjak: listnik je poln … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odrína — e ž (í) nar. koroško listnjak: sekati steljo v odrini … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šúpa — e ž (ū) pog. lopa, kolnica: spraviti voz pod šupo; lesena šupa / šupa za listje listnjak … Slovar slovenskega knjižnega jezika