lístnica

lístnica
-e ž (ȋ) 1. knjižici podobna priprava za nošenje bankovcev, dokumentov: iz prsnega žepa je potegnil listnico in odštel deset stotakov; vzeti sinovo fotografijo iz listnice; spraviti vizitko v listnico; ekspr. v rokah je držal debelo listnico zelo polno ∙ ekspr. imeti debelo listnico imeti veliko denarja 2. zastar. beležnica, beležka: iztrgati list iz listnice; zapisati si naslov v listnico 3. navadno v zvezi listnica uredništva rubrika, v kateri urednik odgovarja sodelavcem: urednik je v listnici uredništva pohvalil mladega pesnika 4. v nekaterih državah delovno področje ministra: listnica za javna dela je bila zaupana znanemu politiku / minister brez listnice 5. star. listnjak: pripeljati voz listja pred listnico ◊ zool. vrbja listnica manjša, po hrbtu sivo-zelena ptica pevka, Phylloscopus collybita

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • lastník — a m (í) kdor ima pravno priznano pravico do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje: lastnik ne dovoli hoditi čez travnik; prejšnji lastnik je dobro skrbel za hišo; izgubljeni denar je bil najden in vrnjen lastniku / biti lastnik stanovanja;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • napháti — phám stil. pšèm dov. (á ȃ, ȅ) 1. s phanjem priti do določene količine česa: naphali so veliko ječmenove kaše 2. s pehanjem, porivanjem spraviti kam: naphati seno iz senika / knjiž. veter je naphal velike zamete napihal, nanesel // raba peša… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • portfélj — a m (ẹ̑) zastar. listnica: odprl je portfelj in vzel ven denar ∙ knjiž. minister brez portfelja brez delovnega področja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sáfianast — tudi safiánast a o prid. (ȃ; ȃ) nanašajoč se na safian: safianasti čevlji, škornji; rdeča safianasta listnica / safianasto usnje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • uredníštvo — tudi urédništvo a s (ȋ; ẹ̑) 1. opravljanje uredniških del: prevzeti, sprejeti uredništvo; v času njegovega uredništva je bil časopis zelo dober / delo je izšlo pod njegovim uredništvom / glavno, tehnično uredništvo 2. skupina ljudi, ki opravlja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vŕbji — a e prid. (ȓ) redko vrbov: vrbje grmovje ♦ zool. vrbja listnica manjša, po hrbtu sivo zelena ptica pevka, Phylloscopus collybita; vrbja sinica gozdna ptica pevka, ki je po glavi in grlu bleščeče črna, Parus palustris …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”