- levítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od leviti se: prva levitev rakov; kača ob levitvi; razvoj žuželke od levitve do levitve
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
lév — 1 a m (ẹ̑) 1. pretesna vrhnja plast kože, ki si jo žival odstrani, sleče: kačji lev; lev gosenice, raka 2. redko levitev, levljenje: drugi lev je končan 2 a m (ẹ̑) bolgarska denarna enota: to stane pet levov // bankovec ali kovanec v vrednosti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
maslénec — nca m (ẹ̄) 1. nar. rak po levitvi, dokler še nima oklepa; mehkuž: zakaj druga velika levitev je bila v glavnem pri kraju in maslenci so po dobrem tednu že pričeli dobivati nove koše (J. Dular) 2. ekspr. masleni kruh: kupil je štruco maslenca ◊… … Slovar slovenskega knjižnega jezika