léva

1 -e ž, lévih (ẹ́) 1. nav. ed. leva roka, levica: z desno se je opiral na palico, leva mu je visela ob telesu // leva noga: brcnil je žogo z levo in zgrešil / v medmetni rabi otroci so korakali: leva, desna, ena, dve 2. v prislovni rabi, v zvezi z na, od, po, v, z izraža levo stran: pisati od leve proti desni; priti od leve; iti, kreniti na, v levo; vrata se odpirajo na, v levo; ko greš čez cesto, poglej na levo in desno; obrniti se v levo; ovinek na levo; obrat v levo / krogla je priletela z leve; na desni teče reka, na levi je gozd; hoditi po levi; miza na levi je še prosta / kot povelje: na levo; polkrog v levo; pren. politik je krenil v levo; avtorjeva usmerjenost v levo ● kar tod pojdite in se držite leve na vsakem razpotju pojdite po levi poti; ekspr. ta človek se ne ozira ne na levo ne na desno dela po svoje, ne upošteva mnenja, nasvetov drugih; ekspr. sedel je za mizo in ni pogledal ne na levo ne na desno gledal je naravnost, ni se oziral okoli sebe ◊ obrt. plesti same leve leve petlje; prim. levi ------ 2 -e ž (ẹ̑) 1. nekdaj majhnemu ognjišču podobna vdolbina v zidu, v kateri gorijo trske za razsvetljavo: primakniti kolovrat bližje k levi // star. kamin: ob zimskih večerih so sedeli pri levi 2. alp. majhna, plitva votlina, vdolbina v skalovju: leva v gladki steni