- lepôtec
- -tca m (ó) zelo lep moški: biti domišljav lepotec; ekspr. kdo je ta lepotec // ekspr. kar je zelo lepo: gamsi, lepotci naših gor / to je lepotec med kaktusi najlepši
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
adónis — a m (ọ̑) knjiž., ekspr. zelo lep mladenič, lepotec: bil je pravi adonis / iron. menda se ima za adonisa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bonvivánski — in bonvivántski a o [ ans ] prid. (ȃ) nanašajoč se na bonvivane: bonvivansko življenje / bonvivanski lepotec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krasôtec — tca m (ó) knjiž. zelo lep moški; lepotec: mlad krasotec / pravi krasotec si … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nagízdati — am dov. (ȋ ȋ) star. olepšati, nalepotičiti: za sprejem so ga nagizdali, da se je ves svetil; nagizdala se je njemu na ljubo nagízdan a o: nagizdan lepotec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
voloók — a o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž., ekspr. ki ima velike, okrogle oči: volooki lepotec / pri Homerju volooka Hera … Slovar slovenskega knjižnega jezika