- lepolíčen
- -čna -o prid. (ȋ ȋ) knjiž. ki ima lep obraz: lepolična deklica
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
lepo... — prvi del zloženk nanašajoč se na lep prid.: lepobeseden, lepoglasen, lepoličen / leposlovec … Slovar slovenskega knjižnega jezika