- lepoglásen
- -sna -o prid. (ā) star. blagoglasen: lepoglasni slovanski jeziki; lepoglasne rime
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
lepo... — prvi del zloženk nanašajoč se na lep prid.: lepobeseden, lepoglasen, lepoličen / leposlovec … Slovar slovenskega knjižnega jezika