- lepobeséden
- -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori: lepobeseden govornik / lepobeseden govor
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
lepobeséden
Look at other dictionaries:
lepo... — prvi del zloženk nanašajoč se na lep prid.: lepobeseden, lepoglasen, lepoličen / leposlovec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
