- lepívo
- -a s (í) snov, ki povzroča lepljivost: lepivo v lepilu // redko lepilo: namazati lepivo na papir
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
lepljív — a o prid. (ȋ í) 1. ki ima lepilno lastnost, moč: lepljiv premaz; lepljiva snov, tekočina; lepivo ni več lepljivo; premalo lepljiv; lepljiv kot smola // ki ob dotiku s kako stvarjo ostane na njej: kruh je slabo pečen in ima lepljivo sredico;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika