Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nènasíten — tna o prid. (ȅ í ȅ ȋ) 1. ki ni nasiten: nenasitna jed 2. nav. ekspr. ki se ne da nasititi: ko so se otroci vrnili z izleta, so bili nenasitni / nenasiten želodec; pren., pesn. nenasitno žrelo grobov ∙ ekspr. vse mu gre v nenasitni golt zelo je … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gládov — a o tudi gladóv in gladòv óva o prid. (ā; ọ; ȍ ọ) nar. požrešen, lakomen: Odmerili so mu kos vrta in njivo. Saj brat res ni bil gladov (F. Bevk) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gladóven — in gládoven vna o prid. (ọ̄; ā) 1. nar. lačen: mukanje gladovne živine / obsojeni so bili na gladovno smrt od lakote // požrešen, lakomen: zelo je gladoven na meso 2. v zvezi gladóvna stavka protestno odklanjanje jedi z namenom izsiliti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gólt — a [u̯t] m (ọ̑) ekspr. žrelo, grlo: zinil je, da se mu je videlo v golt; grižljaj se mu je zataknil v goltu ∙ ekspr. vse mu gre v nenasitni golt zelo je lakomen, pohlepen // slabš., redko usta: zaprl mu je golt ◊ anat. prehod iz ustne votline v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lákom — a o prid., tudi neskl. (á) star. lakomen: nikoli ni imel zadosti, tako je bil lakom / tujec lakom; sam.: lakom se ni bal nevarnosti, če je le slutil dober zaslužek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lákomiti se — im se nedov. (á) knjiž., redko biti lakomen česa: lakomiti se tuje zemlje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lákomnež — a m (á) ekspr. lakomen človek: bil je oderuh in lakomnež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lákomnik — a m (á) ekspr. lakomen človek: bil je lakomnik in skopuh; brezsrčen lakomnik / kot psovka ali še nimaš dovolj, lakomnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lákota — e ž (á) 1. občutek potrebe po jedi: lakota ga muči, tare; čutiti lakoto; huda lakota; ekspr. volčja lakota zelo velika / trpeti lakoto in žejo / občutek lakote ∙ ekspr. začela ga je gruditi lakota postal je lačen; ekspr. lakota je najboljši kuhar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lákoten — tna o prid. (á) 1. ekspr. ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine; lakomen: lakoten gospodar / biti lakoten na zemljo // ki čuti, ima strastno željo po jedi: lakotna čreda volkov; pren. tista zemlja je lakotna, brez gnoja ne bo rodila 2 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
