- lákomnež
- -a m (á) ekspr. lakomen človek: bil je oderuh in lakomnež
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
krivíčnež — a m (ȋ) redko krivičen človek: lakomnež in krivičnež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pogóltnež — a [u̯t] m (ọ̑) redko požrešnež, lakomnež: bil je stiskač in pogoltnež / kot psovka zdaj bi se pa še prepiral, pogoltnež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pogóltnik — a [u̯t] m (ọ̑) redko požrešnež, lakomnež: bil je sebičen pogoltnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
samogólt — a [u̯t] m (ọ̑ ọ̄) star. lakomnež, pohlepnež: bil je samogolt in stiskač … Slovar slovenskega knjižnega jezika
samogóltnež — a [u̯t] m (ọ̑) star. lakomnež, pohlepnež: bil je samogoltnež in brezsrčnež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
samogóltnik — a [u̯t] m (ọ̑) star. lakomnež, pohlepnež: to je oderuh in samogoltnik ● star. samogoltnik se je gostil s piščancem požrešnež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sególtnež — a [sǝg u̯t in seg u̯t] m (ọ̑) nar. lakomnež, pohlepnež: bil je oderuh in segoltnež … Slovar slovenskega knjižnega jezika