lahkôtnost

lahkôtnost
-i ž (ó) lastnost, značilnost lahkotnega: lahkotnost gibov / lahkotnost pisateljevega pripovedovanja, stila / lahkotnost njegovega nastopa je privlačna / lahkotnost duha gibčnost, prožnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • allégro — [ale ] prisl. (ẹ̑) muz., označba za hitrost izvajanja hitro: igrati allegro allégro a m stavek ali skladba v tem tempu: igriva lahkotnost v allegru …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • elástičnost — i ž (á) 1. lastnost prožnega telesa ali snovi; prožnost: elastičnost jekla, lesa, volne ♦ fiz. meja elastičnosti največja obremenitev, ki še ne spremeni trajno oblike telesa; modul elastičnosti količina, ki pove, kako sila pri raztezanju spremeni …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • etêričnost — i ž (é) lastnost, značilnost eteričnega: privlačevala ga je njena eteričnost; v pesmi je izražena lahkotnost in eteričnost razpoloženja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • grácija — e ž (á) 1. navadno s prilastkom skladnost, lahkotnost, zlasti v gibih, v drži: opazoval je gracijo njenih kretenj; stopa z nenavadno gracijo; v naslonjač je sedla s prirojeno gracijo / izraze sožalja je sprejemala z vzvišeno gracijo / v njej so… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • plávnost — i ž (ā) knjiž., redko lahkotnost, mehkost: plavnost njenih gibov ga je očarala …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • podóben — bna o prid., podóbnejši (ọ ọ̄) 1. ki se ujema med seboj po a) nekaterih (bistvenih) lastnostih: imava podobne čevlje; kupil sem si podobno obleko kot ti / stanujem v podobni hiši, kot je tvoja / ljudje s podobnimi nazori / kljub takim in… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • próžnost — i ž (ọ) 1. lastnost prožnega telesa ali snovi: prožnost jekla / s starostjo koža izgublja svojo prožnost 2. lastnost gibljivega dela telesa: prožnost prstov, sklepov; prožnost v kolenih 3. lahkotnost, gibčnost: prožnost hoje 4. ekspr. sposobnost …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • signét — a m (ẹ̑) zal. likovno znamenje kot oznaka za tiskarno, založbo: knjiga je opremljena s signetom; pren., knjiž. lahkotnost daje francoski literaturi svoj signet …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”