- lahkokríl
- -a -o prid. (ȋ ȋ) knjiž. 1. ki hitro, lahkotno leta: lahkokrila ptica / ekspr. lahkokrile deklice 2. ekspr. lahkoten, sproščen: njen lahkokrili smeh / lahkokrila upodobitev igralske vloge
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.