- krušljív
- -a -o prid. (ȋ í) ki se (rad) kruši: stari krušljivi zidovi / krušljiva skala
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
plénjav — a o in plenjàv áva o prid. (ẹ; ȁ á) 1. star. ki dobro rodi, uspeva: plenjavo drevo ♦ agr. plenjavo žito žito, pri katerem je razmerje med semenom in pridelkom ali med zrnjem in plevami ugodno 2. alp. drobljiv, krušljiv: plenjava skala / plenjav … Slovar slovenskega knjižnega jezika