- kŕšendúš
- in kŕščendúš in kŕščen dúš medm. (r̄-ū) pog. izraža močno podkrepitev trditve: kršenduš, kako me zebe
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dúš — a m (ȗ) nar., slabš., v zvezi koruzni duš koruzni kruh, koruzni žganci: skoraj vsak dan so jedli koruzni duš medm. (ȗ) pog. izraža močno podkrepitev trditve: duš, me zebe / odpri, krščen duš kršenduš … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krščenduš — gl. kršenduš … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krstíti — in kŕstiti im dov. in nedov. (ȋ ŕ) 1. v krščanskem okolju s krstom sprejeti koga med kristjane: krstiti otroka / sina je dal krstiti ♦ rel. podeliti zakrament krsta // v zvezi z na, za dati ime pri krstnem obredu: sina je krstil na svoje ime;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika