- kŕpanje
- -a s (r̄) glagolnik od krpati: krpanje suknjiča; igla, sukanec za krpanje / krpanje nogavic / krpanje znanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kŕpanje
Look at other dictionaries:
kŕpež — m i ž 1. {{001f}}neprestano krpanje 2. {{001f}}ono što je skrpljeno, dobiveno krparenjem; krparija ⃞ {{001f}}∼ kuću drži potrebno je biti štedljiv u izdacima za kuću, doslovno krpati odjeću, ispomagati se starim stvarima, odjećom itd … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
òkrp — m knjiš. krpanje, snalaženje i štednja (predodžba krpanja rublja i odjeće) [∼ kuću drži]; krpež … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
štopful — štòpful m DEFINICIJA razg. deblji vuneni ili pamučni konac za krpanje vunenih čarapa i pletenih odjevnih predmeta ETIMOLOGIJA njem. Stopfwolle … Hrvatski jezični portal
štopnadl — štȍpnādl m DEFINICIJA reg. zast. igla za krpanje ETIMOLOGIJA njem. Stopfnadel … Hrvatski jezični portal
štopvole — štȍpvole m <indekl.> DEFINICIJA reg. zast. vunica za krpanje; štopful ETIMOLOGIJA njem. Stopfwolle … Hrvatski jezični portal
okrp — òkrp m DEFINICIJA knjiš. krpanje, snalaženje i štednja (predodžba krpanja rublja i odjeće) [okrp kuću drži]; krpež ETIMOLOGIJA vidi okrpiti … Hrvatski jezični portal
krpež — kŕpež m[i] i ž[/i] DEFINICIJA 1. neprestano krpanje 2. ono što je skrpljeno, dobiveno krparenjem; krparija FRAZEOLOGIJA krpež kuću drži potrebno je biti štedljiv u izdacima za kuću, doslovno krpati odjeću, ispomagati se starim stvarima, odjećom… … Hrvatski jezični portal
góba — e ž (ọ) 1. rastlina brez listnega zelenila, navadno s klobukom in betom: nabirati gobe; zastrupiti se z gobami; hiše so rastle kakor gobe po dežju / strupene, užitne gobe / dušene gobe; gobe v smetani ♦ bot. betičaste gobe ki imajo kijasto ali… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ígla — e ž (ȋ) 1. podolgovat, tanjši, na enem koncu ošiljen predmet a) za šivanje; šivanka: vbosti iglo v blago; prebosti z iglo; tanek kot igla / blazinica za igle / krznarska igla; lesena igla za šivanje mrež; igla za dreto, volno; igla za krpanje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
júrček — 1 čka m (ȗ) 1. užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom: nabirati, rezati, sušiti jurčke / jurčki s smetano ♦ bot. jesenski jurček s temno rjavim klobukom, Boletus edulis; poletni jurček s svetlo rjavim klobukom, Boletus… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
