- krotênje
- -a s (é) glagolnik od krotiti: krotenje podivjane živali / krotenje upornikov / krotenje jeze, strahu
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
krotênje
Look at other dictionaries:
obróč — a m (ọ̑) 1. ozka ploščata priprava v obliki kroga, s katero se a) stiskajo, povezujejo posode: obroč je počil; izdelati obroč; nabijati obroče na sode; leseni, železni obroči; velik obroč; žalost ji stiska srce kot obroč b) obdajajo kolesa:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
