- básovski
- -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na bas: govoriti z basovskim glasom; basovska partija skladbe / basovski instrumenti ♦ muz. basovski ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton mali f
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
básovski
Look at other dictionaries:
basovski — bȁsovskī prid. DEFINICIJA koji se odnosi na bas ETIMOLOGIJA vidi bas … Hrvatski jezični portal
sousaphone — (izg. sùzafōn) m DEFINICIJA glazb. basovski limeni puhaći instrument iz obitelji Bügelhorna, vrsta trube, varijanta helikona ETIMOLOGIJA engl. prema američkom vojnom kapelniku i kompozitoru koji ga je konstruirao J. P. Sousau (1854 1932) … Hrvatski jezični portal
bordun — bòrdūn m <G bordúna> DEFINICIJA glazb. 1. duboki, dugotrajni ton na nekim žičanim ili puhaćim instrumentima 2. duboki (basovski) registar na orguljama ETIMOLOGIJA fr. bourdon … Hrvatski jezični portal
bás — a m (ȃ) 1. najnižji moški glas: peti bas / govoriti z basom; debel, globok bas // nav. mn., žarg. basist: basi v zboru so prešibki; filharmonija išče base 2. glasbilo z najnižjim glasom: igrati bas, na bas 3. basovska tipka: harmonika z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
básbáriton — a m (ȃ ȃ) muz. basovski glas z visoko lego … Slovar slovenskega knjižnega jezika
básov — a o prid. (ȃ) redko basovski: mož z basovim glasom / basove strune … Slovar slovenskega knjižnega jezika
básso búffo — bássa búffa [baso bufo] m (ȃ ȗ) muz. basovski glas za komične vloge: partitura za basso buffo / pooseb. nastopa znameniti basso buffo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
básso contínuo — bássa contínua [basokon ] m (ȃ ȋ) muz. basovski part, označen s številkami akordov, ki jih izvajalec improvizira na glasbilu s tipkami: orgle so izvajale basso continuo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
búffo — [bufo] neskl. pril. (ȗ) muz. komičen, šaljiv: buffo prizori / buffo bas basovski glas za komične vloge; buffo opera; prim. basso buffo, opera buffa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
generálen — lna o prid. (ȃ) 1. ki ima večjo, največjo odgovornost, glaven: generalni direktor; generalni konzul; generalni sekretar // ki je po pomembnosti na prvem mestu in navadno tudi največji: generalna direkcija; generalna skupščina Organizacije… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
