- krmílec
- -lca [u̯c in lc] m (ȋ) kdor (poklicno) krmi živali: krmilec v živalskem vrtu
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
hranílec — 1 lca [u̯c tudi lc] m (ȋ) kdor ima kaj v hrambi: hranilec odgovarja za shranjeno blago 2 lca [u̯c tudi lc] m (ȋ) kdor koga hrani, preživlja: oče je edini hranilec družine / hranilec dirkalnih konj krmilec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krmílka — e [u̯k in lk] ž (ȋ) ženska oblika od krmilec: krmilka prašičev … Slovar slovenskega knjižnega jezika