kreménov

kreménov
-a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na kremen: kremenov pesek, prah; debela plast kremenove usedline / kremenova prst / bogate kremenove žile / kremenova ploščica ♦ arheol. kremenovi noži; elektr. kremenova svetilka svetilka z živosrebrovo žarnico iz kremenovega stekla, ki prepušča ultravijolične žarke; kem. kremenovo steklo steklo iz čistega kremena; petr. kremenova labora

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • pések — ska m (ẹ) drobni, nesprijeti delci kamnin, zlasti kremena: kopati, sejati, voziti pesek; posipavati poledenele ceste, blatne steze s peskom; bel, grob, oster, sipek pesek; ima denarja kot peska / puščavski, rečni pesek / kremenov, marmorni pesek …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kreménčast — a o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kremen: kremenčasta prst / kremenčasta pot / kremenčast pesek kremenov ♦ bot. kremenčaste alge kremenaste alge …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kreménčev — a o prid. (ẹ̑) nestrok. kremenov: kremenčev pesek, prah / kremenčeva svetilka; kremenčevo steklo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kreménje — a s (ẹ̑) več kremenov, kremeni: kremenje se je iskrilo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kreménski — a o prid. (ẹ̑) redko kremenov: kremenski prah …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kristál — a m (ȃ) 1. min. telo s pravilno notranjo zgradbo in ravnimi mejnimi ploskvami: kremenov, silicijev kristal; ledeni kristal; kristali različnih kamnin, rudnin; rast in oblika kristalov / brezbarvni kristali / naravni, umetni kristali // ekspr., s …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kvárčen — čna o prid. (ȃ) redko kremenov: kvarčni pesek …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • livárski — a o prid. (á) nanašajoč se na livarje ali livarstvo: livarsko orodje; biti zaposlen v livarskem podjetju ♦ metal. livarski grodelj grodelj, namenjen predelavi v lito železo; livarski lonec manjša posoda za prenašanje tekoče kovine; livarski pesek …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nòž — nôža m (ȍ ó) 1. priprava za rezanje iz rezila in ročaja: lupiti, rezati, strgati z nožem; zabosti z nožem / rezilo, ročaj noža / nabrusiti nož; pazi, nož je oster; konica noža; kot nož ostra misel / cepilni, klavski nož; kuhinjski, lovski,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • oscilátor — ja m (ȃ) elektr. priprava za proizvajanje izmenične električne napetosti višjih frekvenc: oscilator radijske oddajne postaje / kremenov oscilator …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”