- krástav
- -a -o prid. (á) ki ima kraste: krastav obraz; roke je imel krastave in marogaste / zanemarjene krastave rane / krastava jabolka / krastave pege
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
krastav — krȁstav prid. <odr. ī> DEFINICIJA koji je prekriven krastama ETIMOLOGIJA vidi krasta … Hrvatski jezični portal
Krastavce — Krastavče Krastavče Краставче [[Image:|100px|center|Blason]] [[Image:|100px|center|Drapaeau]] Héraldique Drapeau … Wikipédia en Français
krastavost — krȁstavōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA 1. stanje onoga koji je krastav, svojstvo onoga što je krastavo 2. pat. gljivična bolest (na ječmu, krumpiru, jabuci i dr.) ETIMOLOGIJA vidi krasta … Hrvatski jezični portal
gríntav — a o prid. (í) 1. ki ima grinte: grintavi fikusi; grintave hruške / nar. otrok ima grintav obraz krastav / nar. grintava ovca garjava 2. ekspr. razoran, razbrazdan: grintav svet; vozili smo se po razmehčani, grintavi cesti 3. slabš. slaboten,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hrástav — a o prid. (á) pog. krastav: otrok je ves hrastav; hrastava koža … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krástavec — vca m (á) 1. redko krastav človek: krastavci in gobavci 2. star. škrlup, fuzikladij: škropiti proti krastavcu … Slovar slovenskega knjižnega jezika