pridržáti — ím dov. (á í) 1. s prijemom krajši čas ohraniti v določenem položaju, na določenem mestu: pridržal mu je konja, da je razjahal; pridržal mu je streme; pridržal je voz, da se ne bi prevrnil / pridržati šal z brado / pridržati predmet k luči… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pridrževáti — újem nedov. (á ȗ) 1. s prijemom krajši čas ohranjati v določenem položaju, na določenem mestu: vozniki so pridrževali konje; pridrževati koga z roko; pridrževati si ovratnik z brado / redko letvice pridržujejo orodje v ustreznem položaju držijo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tí — têbe zaim., têbi, têbe, têbi, tebój in tábo, enklitično rod., tož. te, daj. ti (ȋ) 1. izraža (bližnjo) osebo, ki jo govoreči ogovarja a) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: kamor greš ti, grem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovak declension — See also: Slovak language. Many Slovak words are given without translation on this page, for a translation see this dictionary [http://slovnik.zoznam.sk] Introduction The Slovak language, like most Slavic languages or like Latin, is an inflected… … Wikipedia
jàz — jáza m (ȁ ȃ) knjiž. 1. posameznik kot zavesten subjekt vsega doživljanja: v njegovem junaku sta dva nasprotujoča si jaza; pisateljeva oseba in njegov jaz; odnos jaza do zunanjega sveta / ekspr. on je jaz izrazita osebnost, individualnost // s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krátek — tka o prid., krájši stil. kráčji (á) 1. ki ima med skrajnima koncema razmeroma majhno razsežnost, ant. dolg: v roki je držal kratek kol; hoditi s kratkimi koraki; kratki lasje; ima zelo kratek trup in dolge noge; puška s kratko cevjo; pes s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odstávek — vka m (ȃ) krajši, vsebinsko zaključen del besedila, ki se začenja v novi vrsti, navadno s presledkom: zaključno poglavje ima pet odstavkov; dolg, kratek odstavek / narediti odstavek začeti pisati v novi vrsti in navadno nekoliko proti desni //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poigráti — ám dov. (á ȃ) krajši čas igrati (na glasbilo): samo včasih še poigra na citre; malo poigrati na harmoniko poigráti se 1. krajši čas se udeležiti otroške dejavnosti za razvedrilo, zabavo: poigrati se na dvorišču; malo se še poigraj / poigrati se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
postája — e ž (ȃ) 1. kraj, prostor, kjer se zaradi vstopanja, izstopanja potnikov ustavljajo javna prevozna sredstva: na postaji je čakalo veliko potnikov; izstopili bomo na naslednji, prvi postaji; vmesne postaje; ta vlak ustavlja na vseh postajah;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potelováditi — im dov. (á ȃ) ekspr. krajši čas telovaditi: ko vstane, najprej malo potelovadi; potelovaditi na bradlji ● žarg. preden smo prišli čez steno, smo še potelovadili po klinih krajši čas plezali … Slovar slovenskega knjižnega jezika
