- kóvnica
- -e ž (ọ̑) delavnica, obrat za izdelovanje kovanega denarja: zlato pošiljajo v kovnice / državna kovnica / kovnica denarja // zastar. kovačnica: stopil je v kovnico po žago
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kóvnica
Look at other dictionaries:
kóvnica — ž radionica u kojoj se kuje 1. {{001f}}proizvodi od kovine 2. {{001f}}novac i medalje … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
kovnica — kóvnica ž DEFINICIJA radionica u kojoj se kuje 1. proizvodi od kovine 2. novac i medalje ETIMOLOGIJA vidi kovati … Hrvatski jezični portal
Ráckeve — Infobox Settlement subdivision type = Country subdivision name = HUN timezone=CET utc offset=+1 timezone DST=CEST utc offset DST=+2 pushpin pushpin label position = pushpin map caption =Location of Ráckeve pushpin mapsize = official name=Ráckeve… … Wikipedia
moneta — monèta ž DEFINICIJA bank. 1. novac kao oblik [kovana moneta] 2. novac, novčana jedinica ili valuta jedne zemlje FRAZEOLOGIJA moneta za potkusurivanje 1. ono što se daje kao mito, sredstvo kojim se postiže što podmićivanjem 2. žarg. mali narodi… … Hrvatski jezični portal
cekin — cèkīn m <G cekína> DEFINICIJA 1. zlatnik 2. pov. venecijanski (mletački) zlatnik; dukat FRAZEOLOGIJA (žut) kao cekin vrlo žut (vino, ulje i drugo, gdje je žuta boja poželjna i znak dobre kakvoće) ETIMOLOGIJA tal. zecchino, dem. ← zecca:… … Hrvatski jezični portal
ceka — cȅka m <N mn e, G cȇkā> DEFINICIJA zast. 1. kovnica novca 2. prečišćeno srebro ETIMOLOGIJA vidi cekin … Hrvatski jezični portal
kôven — in kóven vna o prid. (ó; ọ̑) ki se da kovati: kovna litina, med; kovno jeklo; železo je kovno in magnetno ♦ ekon. kovna pariteta ali kovno razmerje razmerje med kovnimi stopnjami različnih valut; kovna prostost nekdaj pravica državljanov, da jim … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ogléjski — a o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na Oglej: oglejska kovnica ♦ rel. oglejski patriarh … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prostóst — i ž (ọ̑) stanje, lastnost prostega: a) počitnice so, zdaj bomo uživali prostost; lepi dnevi prostosti so hitro minili b) ljudje imajo, uživajo popolno prostost / ker se ni dobro učil, mu je oče omejil prostost / dati, odvzeti komu prostost /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
