- kóvičen
- -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kovico: kovična glava / kovična luknja / kovični niz, šiv
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kovíčiti — im nedov. (í ȋ) teh. vezati s kovicami: kovičiti in variti / hladno z nesegretimi, vroče kovičiti z razbeljenimi kovicami kovíčen a o: varjene in kovičene konstrukcije … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zakóvičen — čna o prid. (ọ̑) teh. kovičen: zakovična glava / zakovična luknja … Slovar slovenskega knjižnega jezika