- zakóvičen
- -čna -o prid. (ọ̑) teh. kovičen: zakovična glava / zakovična luknja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zakóvičen
Look at other dictionaries:
zakovíčiti — im dov. (í ȋ) 1. teh. povezati s kovicami: zakovičiti kosa pločevine; ročno, strojno zakovičiti / hladno zakovičiti z nesegretimi kovicami / zakovičiti kovček / zakovičiti stik 2. teh. z zakovanjem kovice zadelati, zapreti: zakovičiti luknjico v … Slovar slovenskega knjižnega jezika
