- kotálkanje
- -a s (ȃ) glagolnik od kotalkati: veselil se je drsanja in kotalkanja / gojiti kotalkanje / zmagati v kotalkanju
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kotálka — e ž (ȃ) nav. mn. priprava s koleščki za kotalkanje, ki se pritrdi na čevlje: ima kotalke in drsalke ◊ nav. mn., teh. sestavni del kotalnega ležaja v obliki valjčka, prisekanega stožca, sodčka, iglice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kotalkalíšče — a s (í) urejen prostor z betonsko, asfaltno ploskvijo za kotalkanje: vsako popoldne se hodi kotalkat na kotalkališče; drsališča in kotalkališča … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kotálkar — ja m (ȃ) kdor se kotalka: na kotalkališču je ob nedeljah veliko kotalkarjev // športnik, ki goji kotalkanje: tekmovanje mladih kotalkarjev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kotálkarica — e ž (ȃ) ženska, ki se kotalka: na kotalkališču je bilo kmalu vse polno kotalkarjev in kotalkaric // športnica, ki goji kotalkanje: tečaj za mlade kotalkarje in kotalkarice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kotálkarstvo — a s (ȃ) kotalkanje: kotalkarstvo in drsanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kotálkati — am nedov. (ȃ) gojiti kotalkanje, ukvarjati se s kotalkanjem: kotalka že več let kotálkati se hitro se premikati na kotalkah: deklice se kotalkajo po pločniku … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plôskev — kve tudi plôskva e ž (ó) 1. kar v eni smeri omejuje predmet: omara ima šest ploskev; majhna, velika ploskev; navpična, vodoravna ploskev; okrogla, štirioglata ploskev 2. navadno s prilastkom del površine predmeta glede na njegovo celoto,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika