- korpúskul
- -a m (ȗ) fiz. osnovni delec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
korpuskuláren — rna o prid. (ȃ) nanašajoč se na korpuskul: korpuskularno sevanje / korpuskularna teorija svetlobe teorija, po kateri je svetloba sestavljena iz fotonov … Slovar slovenskega knjižnega jezika