- korelatíven
- -vna -o prid. (ȋ) knjiž. medsebojno odvisen, soodvisen: korelativni pojavi / predmeta sta v korelativnem odnosu ♦ filoz. korelativni pojmi soodnosni pojmi, ki so podrejeni skupnemu pojmu
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.