kôpenski

kôpenski
in kópenski -a -o [pǝn] prid. (ȏ; ọ̑) nanašajoč se na kopno: kopenske rastline, živali; ladja za prevoz kopenskih vozil ♦ ptt kopenska pošta; voj. kopenska vojska del armade, določen za vojaške dejavnosti na kopnem

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Look at other dictionaries:

  • koridór — ja in a m (ọ̑) 1. navadno s prilastkom ozek pas ozemlja, po katerem potekajo prometne zveze: koridorji preko naše države so že preveč obremenjeni / zračni in kopenski koridorji med državami / ta rečna dolina je dober kopenski koridor; pren.,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • féldmaršál — a m (ẹ̑ ȃ) v nekaterih državah najvišji čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: feldmaršal je poveljeval armadnemu korpusu …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • generál — a m (ȃ) 1. najvišji čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: poveljujoči general; slaven general; drži se ko general pokončno, ošabno ∙ ekspr. generali brez armade voditelji, politiki brez pristašev ♦ voj. general najvišji… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kapétan — a m (ẹ̑) 1. čin v kopenski vojski ali v letalstvu, za stopnjo višji od poročnika, ali nosilec tega čina: četi poveljuje kapetan / napredovati v kapetana ♦ voj. kapetan fregate čin, za stopnjo višji od kapetana korvete, ali nosilec tega čina;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kopnén — a o prid. (ẹ̑) redko kopenski: morske in kopnene živali …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kopnínski — a o prid. (ȋ) redko kopenski: kopninske živali …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • maršál — a m (ȃ) 1. najvišji naslov, ki se lahko podeli vrhovnemu komandantu: predlagati koga za maršala / maršal Tito / pog. Maršal Josip Broz Tito 2. v nekaterih državah najvišji čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: postati… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pljúčar — ja m (ȗ) nav. mn., zool. polži, ki dihajo s pljuči, Pulmonata: kopenski, vodni pljučarji …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pòdporóčnik — a m (ȍ ọ̑) najnižji oficirski čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: postati podporočnik / letalski podporočnik …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • polkóvnik — a m (ọ̑) najvišji oficirski čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: enoti poveljuje polkovnik / napredovati v polkovnika / čin polkovnika …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”