- konôpec
- -pca m (ó) (konopljena) vrv, zlasti tanjša: voditi osla na konopcu; prepasal se je s konopcem / odvezati konopec ∙ ekspr. držati koga na konopcu imeti ga popolnoma v oblasti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
konòp — ôpa m (ȍ ó) redko konopec: konj se je strgal s konopa … Slovar slovenskega knjižnega jezika