- kônjev
- -a -o (ó) svojilni pridevnik od konj: konjev hrbet
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Konjev — (izg. kònjev), Ivan Stepanovič (1897 1973) DEFINICIJA jedan od najistaknutijih sovjetskih maršala u 2. svjetskom ratu; glavni komandant sovjetskih kopnenih snaga (1946 1950) te glavni komandant svih vojski Varšavskog pakta (1955 1960) … Hrvatski jezični portal
kònj — kônja m, mest. ed. kônju in kónju, rod. mn. kónj tudi kônjev, mest. mn. kônjih tudi kónjih (ȍ ó) 1. domača žival, ki se goji zlasti zaradi vprege in ježe: konj ga je brcnil; konj bije s kopiti ob tla; konja sta hrzala, prhala in se vzpenjala;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika