- konjeréjec
- -jca m (ẹ̑) kdor redi, vzreja konje: bil je znan kot najboljši konjerejec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
redítelj — 1 a m (ȋ) 1. kdor skrbi za red, disciplino, zlasti na kaki prireditvi: reditelji z rdečimi trakovi na rokavih so usmerjali množico; kinematografsko podjetje zaposli več rediteljev; reditelj na parkirnem prostoru, v gledališču // šol. učenec, ki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika