- redítelj
- 1 -a m (ȋ) 1. kdor skrbi za red, disciplino, zlasti na kaki prireditvi: reditelji z rdečimi trakovi na rokavih so usmerjali množico; kinematografsko podjetje zaposli več rediteljev; reditelj na parkirnem prostoru, v gledališču // šol. učenec, ki skrbi za red, čistočo v razredu: reditelj je pobrisal tablo in prezračil razred 2. zastar. organizator, vodja: reditelj maškarade, veselice / dvorni reditelj ceremoniar ------ 2 -a m (ȋ) star. rednik, hranilec: reditelj družine / reditelj sirote rejnik / konjski reditelj konjerejec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.