- koníčen
- -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na konica 2: pomanjkanje konične električne energije; močna konična obremenitev cest
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kóničen — čna o prid. (ọ) teh. stožčast, šilast: konična oblika kladiva / konični ležaj kotalni ležaj, pri katerem imajo kotalke obliko prisekanih stožcev; konični zatič … Slovar slovenskega knjižnega jezika