- kolovráten
- -tna -o prid. (á ā) ekspr., redko ki (rad) hodi brez cilja: kolovraten fant / kolovratno popotovanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kolóvraten — tna o (ọ̑) pridevnik od kolovrat: kolovratno kolo … Slovar slovenskega knjižnega jezika