- kolokvírati
- -am dov. in nedov. (ȋ) šol. opraviti kolokvij: kolokviral je med prvimi
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kolokvirati — kolokvírati dv. <prez. kolòkvīrām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, prid. trp. kolòkvīrān, gl. im. ānje> DEFINICIJA položiti/polagati kolokvij ETIMOLOGIJA vidi kolokvij … Hrvatski jezični portal