- kolêselj
- -slja m (é) udoben odprt voz za več oseb: sesti v koleselj; peljati se s kolesljem / zapreči koleselj
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dvóvpréžen — žna o prid. (ọ̑ ẹ̑) v katerega se vpregata dve živali: dvovprežen koleselj, voz / dvovprežna konja ◊ žel. dvovprežna vožnja vožnja z dvema lokomotivama na čelu vlaka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kolêseljček — čka [sǝl] m (ē) nav. ekspr. manjšalnica od koleselj: pripeljal se je z lahkim koleseljčkom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
parúč — a m (ȗ) nar. vzhodnoštajersko kočija, koleselj: zapregli so konje v nov paruč … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zapréči — préžem dov., zaprézi zaprézite in zaprezíte; zaprégel zaprégla; nam. zapréč in zaprèč (ẹ) 1. pripeti vprežno žival z vprežno opremo k vozu: zapreči vola na levo stran ojesa; zapreči konja v koleselj / zapreči voz 2. ekspr. vključiti zlasti v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika