- kobúla
- -e ž (ú) več tesno skupaj rastočih cvetov ali plodov; kobul: lešniki so v bogatih kobulah viseli na vejah ♦ agr. žensko socvetje ali plod hmelja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kobúlček — čka m (ȗ) manjšalnica od kobul: kobulček jagod ♦ bot. kobulček socvetje na posameznem poganjku sestavljenega kobula; zali kobulček rastlina z drobnimi cveti v kobulih, ki jih obdajajo beli ali rdečkasti listi, Astrantia … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kobúlica — e ž (ú) manjšalnica od kobula: kobulica lešnikov … Slovar slovenskega knjižnega jezika