- kmetováti
- -újem in kmétovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ́) imeti zemljo in jo obdelovati ter se s tem preživljati: starši so kmetovali, sin pa je študiral / star. te njive ne bom več kmetoval obdeloval
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kmetováti
Look at other dictionaries:
kmétiti — im nedov. (ẹ ẹ̑) zastar. kmetovati: pomagal je očetu kmetiti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kmetovánje — in kmétovanje a s (ȃ; ẹ) glagolnik od kmetovati: lotila se je kmetovanja / na stare dni se je ukvarjal s kmetovanjem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oprijéti — oprímem dov., oprijél; nam. oprijét in oprijèt (ẹ í) položiti roke, prste okrog česa: skušal je oprijeti deblo, omarico; drevo sta komaj oprijela dva moška / oprijeti toporišče sekire; trdno je oprijel volan oprijéti se 1. podpreti se, opreti se … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prijéti — prímem dov., prijél; nam. prijét in prijèt (ẹ í) 1. narediti, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo: prijeti skodelico; prijeti za ročaj; film primemo na robovih; močno, trdno prijeti / prijela jo je za ramo; prijela sta se za roke in odšla;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
úmen — úmna o prid., úmnejši (ú ū) 1. nanašajoč se na um: človek je umno bitje / knjiž. umni in čustveni razlogi razumski / trdil je, da je svet umen z umom spoznaven, doumljiv 2. star. pameten, inteligenten: potrebni so nam umni mladi ljudje / biti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
