- klokotánje
- -a s (ȃ) glagolnik od klokotati: zamolklo klokotanje odtekajoče se vode / klokotanje strojnic / slišalo se je le klokotanje vina po grlu
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
grgránje — a s (ȃ) glagolnik od grgrati: slišalo se je grgranje in hropenje ranjencev; grgranje v grlu, v prsih / grgranje in klokotanje vode / tekočina za grgranje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
klokòt — ôta m (ȍ ó) klokotanje: od daleč se je zaslišal klokot … Slovar slovenskega knjižnega jezika