- klêpniti
- -em in klepníti klépnem dov. (é ȇ; ȋ ẹ̑) dati glas kot pri udarcu po kovini, lesu: v sobi je klepnil pokrov skrinje / klepniti s petami // ekspr. udariti, zadeti (pri padcu): kos opeke ga je klepnil po čelu
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.